ZALOŽNIŠKA POLITIKA

TEMELJNA NAČELA

Založniška politika revije Studia Historica Slovenica izhaja iz temeljnih načel, ki podpirajo kakovost, integriteto in zaupanje v znanstveno in strokovno objavljanje. Ta načela se odražajo v neodvisnem in strokovnem sprejemanju uredniških odločitev ter v preglednih in transparentnih založniških praksah z jasno opredeljenimi vlogami in odgovornostmi deležnikov.

Posebna pozornost je namenjena etičnim vidikom objavljanja, vključno s pošteno in enakopravno obravnavo avtorjev, recenzentov in drugih sodelujočih, preprečevanju neetičnih praks ter spoštovanju avtorskih in sorodnih pravic.

 

ODPRTI DOSTOP IN ODPRTA ZNANOST

Založniška politika temelji na načelih odprtega dostopa in odprte znanosti, ki podpirajo prosto in takojšnje dostopanje do znanstvenih in strokovnih vsebin. S tem se spodbuja široka dostopnost raziskovalnih dosežkov ter odprta in globalna izmenjava znanja.

Studia Historica Slovenica deluje v modelu odprtega dostopa, pri čemer so vsi objavljeni članki v celoti javno dostopni takoj po izidu. Model odprtega dostopa je opredeljen kot diamantni odprti dostop, pri čemer se avtorjem ne zaračunavajo stroški objave (APC), skladno z uredniško in finančno politiko revije oziroma založbe.

Založniške prakse podpirajo tudi načela odprte znanosti, zlasti transparentnost raziskovalnih postopkov, sledljivost znanstvenih rezultatov ter, kjer je to mogoče in ustrezno, njihova ponovljivost. Posebna pozornost je namenjena dostopnosti objavljenih vsebin in pripadajočih metapodatkov, ki omogočajo učinkovito iskanje, uporabo in citiranje prispevkov.

Z namenom zagotavljanja trajne dostopnosti in ohranjanja znanstvenih vsebin Studia Historica Slovenica zagotavlja dolgoročno arhiviranje objavljenih prispevkov v Digitalnem repozitoriju raziskovalnih organizacij Slovenije – DiRROS. Objavljeni prispevki se arhivirajo v ustreznih digitalnih okoljih, ki zagotavljajo dolgoročno hrambo, tehnično stabilnost in dostopnost metapodatkov, vključno s trajnim identifikatorjem (DOI), kadar je ta dodeljen. Pripadajoči metapodatki so javno dostopni in objavljeni v odprtih ter standardiziranih oblikah, ki omogočajo njihovo strojno berljivost in interoperabilnost ter dolgoročno uporabo. S tem revija sledi uveljavljenim mednarodnim praksam odprtega znanstvenega objavljanja in povečuje vidnost ter vključevanje svojih vsebin v relevantna informacijska okolja.

Licence

Avtorji ohranijo avtorske pravice za objavljene prispevke in izdajatelju podelijo pravico do prve objave članka ter ga navajajo kot izvirnega izdajatelja v primeru ponovne uporabe in distribucije v vseh oblikah in medijih. Prispevki so v reviji Studia Historica Slovenica objavljeni pod licenco Creative Commons BY 4.0 International License. Uporabniki lahko pod pogoji izbrane licence dostopajo do vseh arhivskih številk, razen do gradiv tretjih oseb, za katera veljajo ločeni licenčni pogoji.

 

RAZISKOVALNI PODATKI

Studia Historica Slovenica podpira odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki predstavljajo temelj sodobnega znanstvenega raziskovanja.

O raziskovalnih podatkih

Raziskovalni podatki so podatki, pridobljeni z različnimi metodami za spoznavanje, preverjanje ali potrditev hipotez in izpeljavo zaključkov, ki so nastali ali bili obdelani v raziskavi. Nahajajo se v različnih formatih: zapiski, intervjuji, fotografije, transkripcije, numerični podatki raziskav, programska koda in drugo sorodno gradivo. Kadar podatki niso zapisani/shranjeni v digitalni obliki, naj avtorji presodijo, ali je gradivo smiselno digitalizirati, saj to omogoča ustrezno dolgoročno hrambo in ponovno uporabo v podatkovnem repozitoriju. Podatkovni repozitorij omogoča shranjevanje in dostop do različnih vrst podatkov (npr. raziskovalnih podatkov, podatkov javnega sektorja ...) in pripadajoče dokumentacije.

Dostopnost podatkov povečuje transparentnost in preverljivost raziskovalnih ugotovitev ter poveča njihovo uporabljivost v prihodnjih raziskavah, s čimer se poveča izkoristek vloženih sredstev v že zbrane podatke. Deljenje podatkov lahko pripomore k razvoju kariere raziskovalcev, saj veča prepoznavnost njihovega dela in jim omogoča sodelovanje z novimi partnerji.

Politika o obveznem navajanju raziskovalnih podatkov

V skladu z Uredbo o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela sofinancer revije (Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije) od uredništva revije zahteva, da morajo avtorji pred objavo prispevka zagotoviti odprti dostop do raziskovalnih podatkov, ki so bili uporabljeni pri pripravi članka. Podatki morajo biti pripravljeni v skladu z načeli FAIR (najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in uporabljivost).

Izjeme pri popolnoma odprtem dostopu raziskovalnih podatkov

Kadar podatkov zaradi pravnih, etičnih ali drugih utemeljenih razlogov ni mogoče deliti popolnoma odprto, morajo avtorji podati obrazložitev, na primer v primeru varstva osebnih podatkov (gl. Splošno uredbo EU o varstvu podatkov), kadar obravnavamo gradivo, ki vključuje poslovne skrivnosti ali druge komercialne informacije, ki jih ureja zakonodaja, ali kadar gre za podatke, ki predstavljajo varnostna tveganja. Uredba razume odprti dostop do raziskovalnih podatkov in drugih rezultatov raziskav iz sofinanciranih raziskav v skladu z načelom "odprti, kolikor je mogoče, zaprti, kolikor je nujno".

Ko javna objava podatkov ni mogoča, se priporoča objava ustreznih metapodatkov, ki opisujejo podatkovni nabor, omogočajo njegovo identifikacijo ter pojasnjujejo, zakaj dostop do podatkov ni mogoč.

Seznam zaupanja vrednih repozitorijev

Avtorji morajo raziskovalne podatke objaviti v zaupanja vrednih podatkovnih repozitorijih, arhivih ali središčih, ki omogočajo ustrezne režime dostopa. Zaupanja vredni podatkovni repozitoriji, ki jih priporoča (so)financer revije, so objavljeni tukaj.

Uredništvo revije slovenskim raziskovalcem priporoča, da svoje raziskovalne podatke objavijo v slovenskih zaupanja vrednih repozitorijih, kot so:

• Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru
• Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije (DiRROS)
• Repozitorij Univerze na Primorskem
• Repozitorij Univerze v Ljubljani
• Repozitorij Univerze v Novi Gorici
• Slovenska raziskovalna infrastruktura za jezikovne vire in tehnologije (CLARIN.SI)
• Arhiv družboslovnih podatkov
• Zenodo

Avtorji lahko ustrezni podatkovni repozitorij poiščejo tudi s spletnimi orodji, kot sta FAIRsharing[1] ali re3data.org[2].
Priporočamo, da se pri objavi raziskovalnih podatkov uporabita licenci Creative Commons CC BY 4.0 ali CC0 1.0 oziroma njima enakovredne licence.

Citiranje raziskovalnih podatkov

Avtorji morajo vse uporabljene podatkovne vire ustrezno citirati s citatnim slogom, ki ga revija uporablja (Chicago Style) oziroma v ‘Izjavi o dostopnosti raziskovalnih podatkov’ ustrezno opisati, če podatki niso digitalizirani ali zaradi drugih omejitev (npr. Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (ZASP)) niso objavljeni.

Predloge Izjav o dostopnosti raziskovalnih podatkov

Zaradi lažjega oblikovanja Izjave o dostopnosti raziskovalnih podatkov smo za avtorje pripravili nekaj predlog, ki naj jih avtorji prilagodijo specifikam svojega članka:

"Članek temelji na raziskovalnih podatkih, ki se hranijo v (izbran repozitorij) in so javno dostopni na povezavi (https://... (npr. DOI)."

"Članek temelji na raziskovalnih podatkih iz že obstoječih in javno dostopnih virov (besedilni viri, podatkovne baze), ki so navedeni v seznamu virov ali literature."

"Članek temelji na raziskovalnih podatkih, ki se hranijo v (izbran repozitorij) in niso javno dostopni oziroma so dostopni pri avtorju na osnovi utemeljene prošnje."

"Članek temelji na arhivskih virih, ki so navedeni v seznamu virov ali literature."

"Članek ne temelji na uporabi raziskovalnih podatkov."

"Članek temelji na podatkih, ki so v celoti predstavljeni in obravnavani v besedilu prispevka, zato njihovo dodatno arhiviranje ni potrebno."

Izjava o dostopnosti raziskovalnih podatkov se v članek umesti kot samostojno poglavje Izjave in razkritja avtorjev/Avtorske izjave pred seznamom virov ali literature.

Obveznosti avtorjev, urednikov in recenzentov

Avtorji morajo urednikom in recenzentom zagotoviti ustrezne informacije o raziskovalnih podatkih, na katerih temelji članek, oziroma pojasniti razloge, zakaj podatki niso dostopni. Kadar je to mogoče in skladno s pravnimi, etičnimi in pogodbenimi omejitvami, naj bodo raziskovalni podatki urednikom in recenzentom na voljo v postopku recenzije, vsem pa najkasneje ob objavi članka. Embargo pri dostopu do podatkov je dovoljen izjemoma ob upoštevanju razumnih določil glede dopustnega embarga in ob ustrezni dodatni utemeljitvi. Naloga urednika je, da presodi, ali je članek pripravljen na podlagi raziskovalnih podatkov (lastnih, tj. avtorjevih, ali podatkov drugih avtorjev). Če urednik presodi, da taki podatki obstajajo in jih avtor ni ustrezno citiral, je dolžan opozoriti avtorja, naj dopolni svoj članek. Enako velja za recenzenta revije.

Dodatne informacije

Za dodatna pojasnila se avtorji lahko obrnejo na podatkovnega skrbnika na svoji instituciji ali uredništvo revije (shs.urednistvo@gmail.com) oz. na ustrezne podporne institucije za ravnanje z raziskovalnimi podatki. Več informacij v zvezi z raziskovalnimi podatki si lahko preberete tudi v Priročniku o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki.

 

AVTORSKE PRAVICE IN SEKUNDARNO PUBLICIRANJE

Studia Historica Slovenica in njeni uredniki so zavezani spoštovanju standardov akademske integritete. Ti vključujejo ustrezno priznavanje akademskega dela, financiranja in nasprotujočih si interesov.

Obvestilo o avtorskih pravicah

Avtorji, ki želijo svoj članek objaviti v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

• Avtorji potrjujejo, da so ustvarjalci oddanega prispevka, predvidenega za objavo v reviji Studia Historica Slovenica, ter da bodo kot avtorji navedeni z imenom in priimkom. O tehnični in oblikovni pripravi prispevka ter o pogojih njegove objave odločata izdajatelja/založnika.
• Studia Historica Slovenica objavlja samo izvirne članke, ki še niso bili objavljeni in ne vsebujejo nezakonitih izjav. Avtorji, ki oddajajo delo v objavo, morajo zagotoviti, da njihovi članki ne kršijo pravic drugih, vključno z, vendar ne omejeno na, avtorske pravice, pravice do blagovnih znamk ali zasebnosti. Vsaka uporaba gradiva tretjih oseb, kot so razširjeni citati, slike, tabele ali druga avtorsko zaščitena vsebina, mora biti ustrezno navedena z vsemi potrebnimi pisnimi dovoljenji, ki jih je pridobil(-a) avtor(-ji). Avtor prevzema polno odgovornost za pridobitev takšnih dovoljenj in za morebitne kršitve avtorskih pravic. V primeru zahtevkov tretjih oseb prevzamejo odgovornost za zaščito interesov založnika in povračilo morebitne škode.
• Objavljeno delo mora ustrezno odražati prispevek avtorjev. Seznam avtorjev mora vključevati (le) tiste avtorje, ki so pomembno prispevali k rokopisu (z zasnovo študije, zbiranjem podatkov ter obdelavo, interpretacijo in poročanjem o rezultatih). Prav tako mora vrstni red navajanja avtorjev odražati njihov prispevek k raziskovalnemu procesu. Čeprav revija Studia Historica Slovenica ne more arbitražno reševati sporov glede avtorstva, se lahko odloči, da rokopisa ne bo objavila, da bo v primeru spora glede avtorstva uredila/umaknila že objavljen članek ali da bo zadevo predala domači ustanovi/ustanovam avtorja.
• Vsi avtorji in (so)avtorji morajo pravilno navesti svojo institucionalno pripadnost. Če je avtor(-ji) spremenil(-i) svojo institucionalno pripadnost, mora biti kot navedena institucija navedena institucija, v kateri je(-so) avtor(-ji) izvedel(-i) raziskavo.
• Vse prispevke za Studia Historica Slovenica mora oddati avtor ali eden od soavtorjev. Studia Historica Slovenica ne bo pregledovala prispevkov tretjih oseb.

Pravica do sekundarnega publiciranja

Studia Historica Slovenica priznava in spoštuje pravico avtorjev do sekundarnega publiciranja znanstvenih in strokovnih člankov v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije.  

Avtorji lahko po prvi objavi prispevka v reviji Studia Historica Slovenica delo ponovno objavijo oziroma deponirajo v institucionalnem ali drugem zaupanja vrednem repozitoriju, praviloma v obliki avtorsko sprejete različice besedila (Accepted Manuscript), ob upoštevanju pogojev izbrane licence Creative Commons BY 4.0 International License.

Pri sekundarnem publiciranju morajo avtorji jasno navesti podatke o prvotni objavi, vključno z naslovom revije, založnikom in letom objave.

 

ETIKA OBJAVLJANJA IN RAZISKOVANJA

Objava v recenzirani reviji Studia Historica Slovenica prispeva k razvoju in mednarodni izmenjavi znanstvenega in strokovnega znanja. Vsak objavljen prispevek odraža strokovno in etično integriteto avtorjev, njihovih podpornih institucij, urednika in uredništva ter založnika revije. Sodelovanje v postopku objavljanja temelji na izrecni zavezi vseh udeležencev k spoštovanju visokih etičnih standardov za vse udeležence v založniškem procesu. Etična načela revije Studia Historica Slovenica  temeljijo na priporočilih Committee on Publication Ethics (COPE) in na načelih, opredeljenih v COPE’s Core Practices. Njihov namen je spodbujati poštenost, preglednost, odgovornost ter spoštovanje znanstvene integritete in drugih udeležencev v procesu objavljanja.

 

POSTOPEK MEDSEBOJNEGA PREGLEDA

Vsak oddani rokopis se najprej oceni z uredniškim pregledom glede formalnih zahtev (oblikovanje, struktura, slog), zanimivosti, pomembnosti teme, znanstvene metodologije, jasnosti jezika, plagiatizma in relevantnosti za bralce. Če oddani rokopis izpolnjuje merila revije, se posreduje v dvojno slepo recenzijo.

Vse članke pregledata vsaj dva strokovnjaka – raziskovalca ali akademika, ki delata na področjih, ki spadajo v cilj in področje delovanja revije. Celoten postopek recenziranja je zaupen in vključuje le vpletene strani, nobene informacije ali podatki pa se ne delijo zunaj sistema.

Pregled je sestavljen iz glavne pisne ocene, predlogov recenzenta o zavrnitvi ali sprejetju (zahtevane revizije) in pogojno dodatnih komentarjev v oddani besedilni datoteki rokopisa.

Celoten postopek medsebojnega pregleda z vsemi pripadajočimi dokumenti je arhiviran. Arhiv se ne deli s tretjimi osebami – dostop do njega imajo vodja revije, urednik in uredniki rubrik. 

Recenzenti morajo pred oddajo recenzije razkriti nasprotujoče si interese. V takih primerih bo rokopis posredovan v oceno novemu recenzentu. Če se oceni obeh recenzentov bistveno razlikujeta, bo rokopis posredovan tretjemu recenzentu.

Končna odločitev o sprejetju ali zavrnitvi rokopisa je v pristojnosti urednikov revije in na zadnji stopnji glavnega urednika ter temelji na priporočilih recenzentov in njihovih komentarjih (tako avtorjem kot urednikom), pa tudi na priporočilih sekcije in/ali gostujočih urednikov. Tudi v primerih, ko so drugi uredniki – bodisi uredniki sekcije, gostujoči uredniki ali drugi – avtorje obvestili o odločitvi o sprejetju, si glavni urednik ali večina uredniške ekipe pridržuje pravico, da to odločitev razveljavi ali prekliče, če se to zdi potrebno. Do takšnih razveljavitev lahko pride na primer zaradi novo izraženih pomislekov, etičnih vidikov ali postopkovnih napak. Uredniki revije, glavni urednik, uredniki sekcij in gostujoči uredniki upoštevajo smernice COPE za urednike.

 

UPORABA GENERATIVNIH ORODIJ UMETNE INTELIGENCE

Revija Studia Historica Slovenica se glede avtorstva in uporabe generativnih orodij umetne inteligence (v nadaljevanju generativna orodja UI) ravna v skladu s priporočili World Association of Medical Editors (WAME) o uporabi generativnih orodij UI (npr. ChatGPT) v znanstvenih prispevkih ter s stališči Committee on Publication Ethics (COPE) o avtorstvu in uporabi generativnih orodij UI.

Generativna orodja UI ne morejo biti navedena kot avtorji ali soavtorji oddanih prispevkov, saj ne morejo prevzemati odgovornosti za vsebino, etične vidike raziskovanja ali sodelovati v postopkih znanstvene presoje.

Razkritje uporabe generativnih orodij UI

Avtorji morajo jasno in pregledno razkriti uporabo orodij, ki temeljijo na velikih jezikovnih modelih ali generativni UI, kadar so bila ta uporabljena za generiranje podatkov ali kode, zbiranje, čiščenje, analizo ali interpretacijo podatkov. Izjava o uporabi generativnih orodij UI mora vključevati navedbo uporabljenega orodja (z različico, če je znana) ter jasen opis namen njegove uporabe.

Skrivanje ali namerno nerazkritje uporabe generativnih orodij UI se šteje za neetično ravnanje.

Generativnih orodij UI, ki jih avtorji uporabljajo izključno za osnovno lektoriranje ali preverjanje črkovanja, ni treba posebej navajati.

Predloge Izjav o uporabi generativnih orodij UI

Zaradi lažjega oblikovanja Izjave o uporabi generativnih orodij UI smo za avtorje pripravili nekaj predlog, ki naj jih avtorji prilagodijo specifikam svojega članka:

"Za pripravo prispevka niso bila uporabljena generativna orodja UI za generiranje besedila, podatkov, kode, analiz, interpretacij ali vizualnih vsebin. Vsa vsebina prispevka je rezultat lastnega znanstvenega in strokovnega dela avtorjev."

"Za pripravo prispevka je bilo uporabljeno generativno orodje UI [ime orodja, različica], in sicer izključno za podporne namene (npr. jezikovno oblikovanje, slogovne izboljšave, predloge preoblikovanja besedil). Generativno orodje UI ni bilo uporabljeno za ustvarjanje znanstvenih vsebin, podatkov, analiz, interpretacij rezultatov ali sklepov. Avtorji prevzemamo polno odgovornost za celotno vsebino prispevka."

"Za pripravo prispevka je bilo uporabljeno generativno orodje UI [ime orodja, različica] za namene [npr. generiranje ali optimizacijo programske kode, pomoč pri strukturiranju analitičnih postopkov, tehnično obdelavo besedila]. Uporaba generativnega orodja UI je bila omejena na navedeno/-e nalogo/-e. Vse znanstvene odločitve, interpretacije rezultatov in zaključki so rezultat presoje avtorjev. Avtorji prevzemamo polno odgovornost za pravilnost, izvirnost in etično ustreznost vsebine."

Uporaba generativnih orodij UI pri vizualnih vsebinah

Fotografije, videoposnetki ali ilustracije, ki so v celoti ali delno ustvarjeni z generativnim orodjem UI, niso sprejemljivi za objavo v reviji Studia Historica Slovenica.

Uporaba negenerativnih orodij strojnega učenja za tehnično obdelavo obstoječih slik (npr. izboljšanje kakovosti, združevanje ali prilagoditev vizualnih predstavitev) mora biti jasno navedena v ustrezni legendi ali pojasnilu ob oddaji prispevka, da se omogoči strokovna presoja posameznih primerov.

Uporaba generativnih orodij UI pri povzetkih

Generativna orodja UI lahko ustvarjajo povzetke besedil na podlagi statističnih jezikovnih modelov, kar ni enakovredno interpretaciji ali analizi podatkov izvirnih raziskav in lahko vodi do neskladnosti. Zato avtorji povzetkov, ustvarjenih z  generativnimi orodji UI, ne smejo vključevati kot samostojnih povzetkov raziskovalnih rezultatov ali ključnih ugotovitev, razen če jih jasno označijo kot takšne in navedejo, kako so bili ti povzetki preverjeni in urejeni s strani avtorjev.

Povzetki, ustvarjeni z generativnimi orodji UI, ne nadomeščajo avtorjeve odgovornosti za interpretacijo in poročanje rezultatov ter so lahko uporabljeni le kot dodatno orientacijsko orodje, ne pa kot uradni povzetek raziskovalnih rezultatov.

Viri in znanstvena utemeljenost

Rezultati ali izpisi, ustvarjeni z uporabo generativnih orodij UI, ne smejo biti uporabljeni kot primarni viri znanstvenih trditev. Avtorji morajo zagotoviti, da so vse trditve utemeljene na preverljivih in ustrezno citiranih znanstvenih virih.

Uporaba generativnih orodij UI v uredniškem in recenzentskem postopku

Uredniki in recenzenti morajo zagotavljati popolno zaupnost uredniškega dela in recenzentskega postopka. Uredniki ne smejo posredovati informacij o oddanih prispevkih, njihovi vsebini ali poteku recenzentskega postopka z uporabo orodij, ki temeljijo na velikih jezikovnih modelih ali generativni UI.

Recenzenti za pripravo recenzij ne smejo uporabljati generativnih orodij UI. Uporaba takšnih orodij bi lahko pomenila razkritje zaupnih informacij tretjim osebam ter kršitev načela zaupnosti in integritete recenzentskega postopka.

Skrivanje uporabe UI v uredniškem ali recenzentskem postopku se šteje za neetično ravnanje in ogroža preglednost ter verodostojnost postopka znanstvenega objavljanja.

Uporaba generativnih orodij UI – kratka navodila za avtorje

• Generativna orodja UI (npr. ChatGPT) ne smejo biti navedena kot avtorji ali soavtorji prispevka.
• Uporaba generativnih orodij UI mora biti jasno razkrita v Izjavi o uporabi generativnih orodij UI, vključno z navedbo orodja in namena uporabe.
• Generativna orodja UI ne smejo ustvarjati znanstvenih zaključkov, interpretacij ali ključnih trditev prispevka namesto avtorjev.
• Rezultati ali izpisi generativnih orodij UI ne smejo biti uporabljeni kot primarni znanstveni viri.
• V celoti ali delno generirane vizualne vsebine (slike, fotografije, ilustracije) niso dovoljene.
• Vnos zaupnih, osebnih ali neobjavljenih podatkov v javno dostopna generativna orodja UI ni dovoljen.
• Avtorji nosijo polno odgovornost za točnost, izvirnost in etično ustreznost celotne vsebine prispevka, ne glede na obseg in način uporabe generativnih orodij UI.

 

UREDNIŠKI UKREPI PO OBJAVI

Revija Studia Historica Slovenica lahko poseže v že oddan ali objavljen prispevek v primerih kršitev pravnih ali etičnih standardov znanstvenega objavljanja ali v primerih resnih napak, ki vplivajo na njegovo zanesljivost, verodostojnost ali interpretacijo.

Uredniški ukrepi se izvajajo z namenom varovanja integritete znanstvenega zapisa, transparentnosti postopkov in obveščanja bralcev. Pri tem se upoštevajo smernice Committee on Publication Ethics (COPE) ter druga uveljavljena mednarodna priporočila za ravnanje v primerih nepravilnosti v znanstvenem objavljanju.

Razlogi za umik ali drugo uredniško ukrepanje lahko vključujejo, vendar niso omejeni na:

• kršitve avtorskih pravic ali drugih pravic tretjih oseb,
• kršitve poklicnih in raziskovalnih etičnih kodeksov,
• večkratno oddajo istega prispevka,
• podvojeno ali bistveno prekrivajočo se objavo,
• lažne ali zavajajoče navedbe avtorstva,
• lažne ali zavajajoče navedbe virov oziroma literature,
• plagiatorstvo,
• ponarejanje ali goljufivo uporabo raziskovalnih podatkov,
• nerazkrito uporabo orodij, ki temeljijo na velikih jezikovnih modelih ali generativni umetni inteligenci,
• neetično raziskovanje,
• nenamerne napake, ki jih prijavijo avtorji in bistveno vplivajo na rezultate ali razlago (npr. zamenjava vzorcev, uporaba okvarjene raziskovalne opreme ali programske opreme).

V določenih primerih se lahko uredniški ukrep uporabi tudi za popravke napak, kadar ugotovljene nepravilnosti ne dosegajo praga za izjavo o zaskrbljenosti ali  za umik prispevka.

Obvestilo o popravku (Correction)

Revija Studia Historica Slovenica  lahko objavi popravek, kadar se po objavi prispevka ugotovijo napake, ki ne vplivajo bistveno na znanstvene ugotovitve ali zanesljivost prispevka. Popravek se objavi kot samostojno uredniško obvestilo, ki je javno dostopno, jasno označeno in trajno povezano z izvirnim prispevkom.

V obvestilu o popravku je natančno navedeno, kateri del prispevka se popravlja, kakšna je narava napake in kakšna je popravljena vsebina. Kadar je to tehnično mogoče, se v elektronski različici članka doda opomba ali povezava na obvestilo o popravku, ki bralce opozori na njegovo objavo, pri tem pa izvirni članek praviloma ostane nespremenjen.

Izjava o zaskrbljenosti (Expression of Concern)

Izjava o zaskrbljenosti se objavi, kadar obstajajo utemeljeni sumi o morebitnih nepravilnostih v objavljenem prispevku, vendar postopek preverjanja še ni zaključen ali ni na voljo dovolj informacij za dokončno odločitev o umiku prispevka.

Gre za začasen uredniški ukrep, ki je javno objavljen in jasno povezan z zadevnim prispevkom ter bralce opozarja na previdnost pri uporabi ugotovitev, dokler se zadeva ne razjasni. Izjava o zaskrbljenosti se lahko nadomesti z umikom prispevka ali z obvestilom o zaključku preverjanja, kadar je postopek zaključen.

Umik prispevka (Retraction)

Umik prispevka se uporabi, kadar se po objavi ugotovijo resne napake ali kršitve, ki bistveno vplivajo na zanesljivost vsebine ali znanstvenih ugotovitev.

Za vsak umaknjen prispevek se v obvestilu o umiku jasno navede razlog za umik in kdo je postopek sprožil (uredništvo ali avtorji). Obvestilo je javno dostopno brez omejitev.

Pri obravnavi umikov revija Studia Historica Slovenica  ravna v skladu s smernicami COPE in drugimi uveljavljenimi mednarodnimi priporočili za ravnanje v primeru umika prispevkov, pri čemer velja:

• v elektronski različici obvestila o umiku je navedena povezava do izvirnega članka,
• na spletni strani izvirnega članka je dodana jasna povezava do obvestila o umiku,
• izvirni članek ostane dostopen, vendar je njegova PDF-različica na vsaki strani jasno označena z vodnim žigom (npr. UMAKNJENO / RETRACTED).

Obvestila o popravkih, izjavah o zaskrbljenosti in umikih prispevkov se objavijo kot samostojne uredniške objave na spletni strani revije Studia Historica Slovenica  ter so jasno in trajno povezane z izvirnim prispevkom. Obvestila pripravi uredništvo revije, po potrebi v sodelovanju z avtorji, končno besedilo pa odobri uredništvo.

 

KONČNE DOLOČBE

Veljavnost dokumenta

Ta založniška politika začne veljati z dnem objave na spletni strani revije Studia Historica Slovenica  in se uporablja za vse prispevke, oddane po tem datumu.

Za prispevke, oddane pred uveljavitvijo te politike, se praviloma uporabljajo določbe, ki so veljale ob oddaji prispevka, razen če uredništvo iz utemeljenih razlogov odloči drugače.

Veljavna je različica dokumenta, objavljena na uradni spletni strani revije.

Posodabljanje politike

Revija Studia Historica Slovenica  si pridržuje pravico do sprememb in dopolnitev te politike z namenom zagotavljanja skladnosti z veljavno zakonodajo, mednarodnimi smernicami dobre uredniške prakse ter razvojem znanstvenega in založniškega okolja.

O spremembah odloča uredniški odbor revije. Posodobitve se objavijo na spletni strani revije in začnejo veljati z dnem njihove objave, razen če je določeno drugače.

 

[1] https://fairsharing.org/

[2] https://www.re3data.org/